Skriti spomini lahko vodijo naše odločitve

Ko mislite, da se ravnate po »občutku v trebuhu«, je lahko v ozadju dejansko nezavedno delovanje možganov. Po tem ko so znanstveniki opravili nekaj edinstvenih testov spomina in prepoznavanja, medtem pa so opazovali tudi možganske valove prostovoljcev, ki so sodelovali v študiji, znanstveniki sklepajo, da nekateri »občutki v trebuhu« oziroma intuicija ni samo slepo ugibanje. Nasprotno, kaže, da med to vrsto doživljanja in odločanja pravzaprav dostopamo do spominov, za katere se niti ne zavedamo, da jih imamo.

»Dejansko v vsakodnevnih situacijah vemo več, kot si mislimo, da vemo,« pravi Ken Paller, profesor psihologije na Univerzi Northwestern in soavtor študije. »Nezavedni spomin lahko na primer pride v igro pri prepoznavanju obraza zločinca ali pravilnega odgovora na testu. Ali pa je izbira izdelka iz množice potrošniških produktov lahko vodena preko spominov, ki so živi na nezavedni ravni.«

Raziskovalci so v novi študiji, ki je bila objavljena v ugledni reviji Nature Neuroscience, pogledali tip spomina, ki se imenuje »implicitni spomin«. Medtem ko je »eksplicitni spomin« tisto, kar si zavestno zapomnimo, implicitni spomin vsebuje spomine, za katere se ne zavedamo, da smo jih shranili. Fenomen so med drugim demonstrirali pri osebah z amnezijo, ki se lahko naučijo reševati posebne uganke, čeprav potem vztrajajo, da jih še nikoli niso videli.

Raziskava, ki je bila opravljena na nekaj ducatov prostovoljcev, prispeva k rastoči množici nasprotujočih si dokazov o tem, kako se odločamo. V študiji, ki je bila opravljena leta 2007, so raziskovalci odkrili, da so hitre odločitve boljše kot tiste, o katerih veliko razmišljamo. Vendar pa je študija lani nakazala, da niti bliskovite odločitve niti »prespati in se potem odločiti« ne prekašata starega dobrega zavestnega razmisleka.

V novi študiji so sodelujočim med prvim delom spominskega testa pokazali vrsto barvitih kalejdoskopskih slik, ki so se prikazale na računalniškem zaslonu. Polovico slik so prostovoljci gledali s polno pozornostjo in si jih poskušali čim bolje zapomniti. Ko pa so gledali drugo polovico, so raziskovalci prostovoljce zamotili – ob sliki so slišali še število, ki so si ga morali zapomniti do naslednjega poskusa. Povedano z drugimi besedami, osredotočili so se lahko samo na prvo polovico prikazanih slik, pri drugi polovici pa je bila njihova pozornost močno preusmerjena drugam.

Malo pozneje so morali v testu prepoznavnosti pogledati par dveh podobnih kalejdoskopskih slik, od katerih so eno že videli v prvem delu poskusa. »Izjemno je bilo to, da so bili ljudje bolj točni pri izbiri stare slike iz tistega dela poskusa, ko je bila njihova pozornost preusmerjena, kot pa tedaj, ko so ji posvečali polno pozornost,« pravi Paller. »Prav tako so bili bolj natančni, ko so trdili, da so ugibali, kot pa tedaj, ko so zavestno zaznali neko podobnost v sliki.« To je precej presenetljivo, saj motenje pozornosti med testom spomina slednjega ponavadi poslabša. »Vendar je naša raziskava pokazala, da tudi ko ljudje določeni sliki niso posvečali toliko pozornosti, je njihov vizualni sistem prav dobro shranjeval podatke,« pravi Paller.

Med testom so raziskovalci sodelujočim merili tudi električne signale iz možganov, tako da so na njihove glave položili posebne elektrode. Možganski valovi med implicitno prepoznavo so bili drugačni kot tisti, povezani z zavestnimi doživljanji spomina. Pri implicitni prepoznavi je bil viden edinstveni signal četrtinko sekunde po tem, ko je prostovoljec videl staro sliko. Podobne raziskave so pokazale, da imajo žrtve amnezije s hudimi motnjami spomina pogosto močne implicitne spomine.

»Intuicija bi lahko imela pomembno vlogo pri iskanju rešitev na vse vrste težav v vsakodnevnem življenju,« pravi Paller v reviji LiveScience. 

•