Kolikokrat si sami pri sebi rečemo, »naslednji teden pa začnem telovaditi«, in potem mine teden za tednom in telovadba se še kar ni začela. In to govorimo tako dolgo, da je že leto naokrog in nato naslednje leto in leto zatem. To govorim predvsem iz svojih izkušenj, ker pri meni je tako in tudi ogromno ljudi, ki jih poznam so enaki kot jaz, tako da se tolažim, da glede tega nisem edina. Ko sem še hodila v srednjo šolo sva s sošolko hodili v fitnes, in ker sva bili dve, sva ena drugo spodbujali in dejansko sva hodili kakor sva si zadali.

Potem po koncu študija, sva šli vsaka na svoj konec in več ni bilo niti časa za fitnes, ker se je kot ena kot druga ubada vsaka s svojimi stvarmi. Sedaj po toliko časa bi pa ponovno rada šla malo telovaditi, ampak nimam nobenega kdo bi hodil z menoj, sama pa dobro vem, da se nikamor ne bom spravila. Vse prijateljice imajo otroke in opažam, da kakor imaš otroka, nobena nima časa za nič več kot pa samo še za družino in vse pozabijo na to, da je treba skrbeti tudi zase, za svoje telo in svojega duha. Siliti pa ne mislim nobenega, tako da ja, jaz še nimam otrok in sem ostala sama.

Če si v kakšni skupini z dekleti vse samo govorijo o otrocih, in samo to poslušaš kot da ni kaj druga in ostaneš popolnoma sam v vsem. Saj ne rečem ja, da rečeš kaj na temo otroka vsekakor, ampak nonstop samo to pa mi je že tečno. Zato pa sem se sedaj odločila, da ni druge kot pa osebni trener Ljubljana in le tako bom dejansko nekaj naredila, potrebujem nekoga, da me bo gnal dan za dnem, oz. vsaj parkrat na teden, da se dobro pretelovadim.

Sama res nimam motivacije in moči, sploh, ker si sam takoj obupaš in se ti niti ne da samemu, vedno si rečeš eh bom jutri, bom jutri bom jutri. Zato pa nimam druge kot pa da si najamem trenerja. Ker njemu ne bom mogla reči ne, plus tega ga plačuješ, torej moreš hoditi že zaradi vsega tega. In ker moreš hoditi zaradi tega potem na koncu dejansko narediš vse kar si hotel.

•